DIAGNOSTICIRANJE ORGANIZIRANOSTI

Diagnosticiranje organiziranosti je ena od začetnih faz posodabljanja organizacijskega ustroja podjetja. Z diagnozo organizacijskega delovanja ugotovimo prednosti podjetja in z analiziranjem opredelimo možnosti za izboljšave v poslovanju. V izvedbo diagnoze so vključeni ključni vodje, strokovnjaki in izkušeni operativni izvajalci.

Svetovanje je usmerjeno na naslednja področja:

• opredeljevanje splošnih načel organiziranosti,

• posodabljanje makroorganizacijskega ustroja,

• določanje ravni vodenja oziroma procesnega skrbništva,

• uvajanje radialne sheme povezav,

• opredeljevanje ključnih področij poslovanja,

• opredeljevanje ključnih nalog gospodarske organizacije,

• opredeljevanje postopkov za dopolnjevanje in spreminjanje organiziranosti,

• opredeljevanje vloge vrhnjih, srednjih in operativnih vodij,

• snovanje sistema koordinacij in poročanja,

• opredeljevanje sistema pooblaščanja in nadomeščanja,

• razmejevanje pooblastil in odgovornosti,

• uvajanje projektnega in timskega dela,

• ustvarjalnost posameznikov in skupin,

• urejanje poslovanja z organizacijskimi predpisi,

• opredeljevanje posebnih pooblastil in odgovornosti,

• opredeljevanje principov nadaljnjega razvoja organiziranosti.

PREOBLIKOVANJE ORGANIZACIJSKIH STRUKTUR

Preoblikovanje organizacijskih struktur mora biti tesno povezano z vizijo, poslanstvom in razvojnimi strateškimi cilji podjetja. Poslovni cilji bistveno vplivajo na izbor prave organizacijske strukture oziroma na odločitev o kombiniranju različnih organizacijskih struktur. V praksi je potrebno doseči dinamično prilagajanje aktualnim spremembam v poslovnem okolju, zato je ena od pomembnejših nalog tudi seznanjanje vodij in strokovnjakov z različnimi možnostmi organiziranja delovanja celotnega podjetja, njegovih enot in procesov. Tematika je tesno povezana z optimiranjem poslovnih procesov.

Svetovanje je usmerjeno na naslednja področja:

• ugotavljanje dejanskega stanja v delovanju posameznih organizacijskih enot oziroma celotne organizacije,

• opredeljevanje primernosti izbrane organizacijske strukture,

• členitev ključnih pooblastil in odgovornosti,

• uveljavljanje posodobljene organizacijske strukture.

UVAJANJE PROJEKTNEGA DELA

Uvajanje projektnega dela pripomore k hitrejšemu napredku ter uveljavljanju mlajših strokovnjakov v sodelovanju z izkušenimi sodelavkami in sodelavci v gospodarski organizaciji. Projektno delo je izziv in priložnost za prehod na višjo kakovostno raven poslovanja, koristno pa vpliva tudi na večje zadovoljstvo najbolj ustvarjalnih ljudi.

Svetovanje je usmerjeno na naslednja področja:

• opredeljevanje principov projektnega dela,

• opredelitev projektnega načrta,

• opredelitev vloge projektnega tima,

• definiranje vloge projektnega vodje,

• definiranje vloge članov projektnega tima,

• opredelitev vloge nadzorno odločitvene skupine,

• opredelitev vloge strokovnih služb pri projektnem delu,

• obvladovanje stroškov projekta,

• zagotavljanje potrebne računalniške podpore za izvedbo projektov,

• obvladovanje projektne dokumentacije,

• pripravljanje operativnih navodil za delo projektnih timov,

• opredeljevanje zahtev pri prevzemanju rezultatov projektov,

• nagrajevanje izvajalcev projektov,

• pospeševanje rezultatov projektnega dela,

• vloga zunanjih izvajalcev v projektnem delu.

IZGRADNJA SISTEMA POOBLAŠČANJA

Izgradnja sistema pooblaščanja in odgovornosti v gospodarski organizaciji pripomore k razjasnitvi organizacijskih vlog. Praviloma je obseg pooblastil primeren odgovornostim, ki jih dodelimo posamezniku. S pooblaščanjem tudi okrepimo proces delegiranja in decentralizacije odločanja. Z jasnim opredeljevanjem odgovornosti pri delu se izognemo morebitnim nesporazumom in povečamo učinke pri delu.

Svetovanje je usmerjeno na naslednja področja:

• opredeljevanje pooblastil za podpisovanje dokumentov,

• opredeljevanje pooblastil za usmerjanje in vodenje sodelavcev,

• opredeljevanje pooblastil za posredovanje informacij sodelavcev,

• opredeljevanje drugih pooblastil, ki izhajajo iz delovnega področja (DM),

• definiranje odgovornosti pri delu (odgovornost za vodenje in strokovni razvoj zaposlenih, za doseganje ciljev, za prihodke, za obvladovanje stroškov, za kakovost procesov in izdelkov, za razvoj novih izdelkov oz. storitev, odgovornost s področja varovanja zdravja ljudi pri delu, odgovornost za vpliv na tržni položaj in vpliv na poslovanje podjetja itd.).

UVAJANJE TIMSKEGA DELA

Uvajanje timskega dela je pomemben vzvod za sproščanje kreativnih zmožnosti

učinkovitih posameznikov in timov. Timsko delo krepi uspešnost poslovanja, izboljšuje informiranost vpletenih in prispeva k aktivnemu učenju zaposlenih. Omogoča prenos dobre prakse in ne dovoljuje pasivnega obnašanja zaposlenih. Uvajanje timskega dela bistveno vpliva na sprostitev ustvarjalnosti strokovnjakov in na kakovost dela v organizaciji.  

Svetovanje je usmerjeno na naslednja področja:

• opredelitev modela uvajanja timskega dela,

• definiranje priporočil za delovanje stalnih strokovnih timov,

• opredelitev vsebine delovanja stalnih strokovnih timov (tim za razvoj zaposlenih, tim za kakovost poslovanja, tim za obvladovanje stroškov, tim za marketing, ....),

• definiranje povezav med stalnimi strokovnimi timi,

• uvajanje timskega dela v prakso podjetja.

ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH

Ugotavljanje in izboljševanje zadovoljstva zaposlenih vpliva na delovne in poslovne rezultate organizacije. Krepitev partnerstva med delom in kapitalom je ena od zahtevnejših nalog vodstva, ki dolgoročno pozitivno vpliva tudi na vrednost organizacije. Pri procesu izboljševanja zadovoljstva pri delu sodeluje večina zaposlenih, kar zagotavlja, da sproti rešujemo normalne probleme in preprečujemo nenormalne razvojne probleme.

Svetovanje je usmerjeno na naslednja področja:

• zasnova vprašalnika za ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih,

• prilagoditev računalniškega programa za obdelavo anket (program preide v uporabo naročniku),

• anketiranje vseh zaposlenih na lokaciji naročnika,

• obdelava vseh anket in priprava komentarjev,

• zasnova izboljšav za krepitev zadovoljstva zaposlenih pri delu,

• sodelovanje pri obveščanju in informiranju zaposlenih  o načrtovanih in izvedbenih izboljšavah,

• zasnova knjižice za zaposlene,

• zasnova internega sistema komuniciranja v podjetju.